Zaèetek skalne sezone ter okus po prvem maju
02.05.2007 - Dave
Letošnja skalna sezona se je zaèela že zgodaj, kot sem že pisal sem jo zaèel z Spominsko smerjo Ceneta Kramarja v Koglu (VII/VI, 240m). Pozna se kar aktivna zima, zato kakšne pretirane nevplezanosti ni opaziti.
Teden dni kasneje se je ponovno pojavljala težava kam iti... po ponujenem prevozu v Planjavo s Petrom zbereva smer Modri Lišaj (VII-, VI+/IV-VI, 350m). Sicer lepa smer, ki pa vsebuje dve sitni gredini zato plezanje, kar prehitro mine. Je pa najtežji raztežaj fenomenalen.
Naslednji dan jo za spremembo mahneva v Julijske alpe, toèneje v Teme. Dostop iz Krme je zelo pester, najprej poteka po strmem gozdu, ki preide v še bolj strme trave z skalami. Seveda sva zgrešila (kar je precej stalnica za to steno) in dostopu dodala še dvesto višinskih metrov, precej borovcev nekaj plezanja navzdol in dva spusta po vrvi. Sama smer je precej krušljiva, vendar premore nekaj lepih mest. Sestop vodi mimo razbitin bombnika iz druge svetovne vojne (dejansko par kosov ploèevine). Preplezala sva Medvoško smer (VI+, 450m).
Prvotni plan za prvomajske praznike so bile Kalanke v Franciji, kar je po spletu okolišèin propadlo, zato sva s Petrom odšla še malo v gore. Tokrat je bil cilj Kogel in nato še Skuta. Do Kogla sva kar pohitela, saj je pot že zelo domaèa. Zaèela sva po Tržiški smeri (VI+, 170m), ki ponuja luknjièasto plezanje v povpreèni skali (ki je mnogo boljša kot v Medvoški), premore pa tudi en super previs. Najini cilji v Skuti so se razlikovali, tokrat sem popustil jaz, torej sva šla v Smer pod Stolpom (VI-/V, IV, 370m). Spodnji del smeri je lep ter konkretno opremljen. Zgoraj pa malo manj lep del preko trojk in štiric.
Po sobotni pavzi sem se z Gregom Miklièem, Špelo Dežman in Peterom Juvanom odpravili v Rušico. Po prijetnem dostopu sva se z Gregom zapodila v Smer za Prijateljce (VIII+/VII-,VI, 250m). Plezarija je hudo dobra, skala odlièna, konfiguracija stene je tudi pokonci. V najtežjem cugu sem sicer zabingljal na štriku, vendar celotnega vtisa smeri to ni pretirano pokvarilo. Ker oèitno že dolgo nisem nièesar zgubil, je prišel davek in reversino je letel preko stene. Na sestopu nas je malce oprala spomladanska ploha.
Da ne pozabimo èisto na športnoplezalno formo sem poskrbel z obiskom Istre v torek in sredo (1. ter 2. maj). Bilo nas je osem (Grega, Peter, Maja, Mojca, Tina, Bekeš ter psica Šema). Plezali smo v Limskem kanalu. Sonce je pripekalo, prevelike gužve ni bilo, postelja z razgledom na kanal in polno luno je bila odlièna. Na flash sem splezal 7a+, dve 7a, ter še nekaj lažjih smeri.
Fotografskega materiala ni prav veliko, ker sem oèitno prelen, da bi sabo nosil fotoaparat.
Teden dni kasneje se je ponovno pojavljala težava kam iti... po ponujenem prevozu v Planjavo s Petrom zbereva smer Modri Lišaj (VII-, VI+/IV-VI, 350m). Sicer lepa smer, ki pa vsebuje dve sitni gredini zato plezanje, kar prehitro mine. Je pa najtežji raztežaj fenomenalen.
Naslednji dan jo za spremembo mahneva v Julijske alpe, toèneje v Teme. Dostop iz Krme je zelo pester, najprej poteka po strmem gozdu, ki preide v še bolj strme trave z skalami. Seveda sva zgrešila (kar je precej stalnica za to steno) in dostopu dodala še dvesto višinskih metrov, precej borovcev nekaj plezanja navzdol in dva spusta po vrvi. Sama smer je precej krušljiva, vendar premore nekaj lepih mest. Sestop vodi mimo razbitin bombnika iz druge svetovne vojne (dejansko par kosov ploèevine). Preplezala sva Medvoško smer (VI+, 450m).
Prvotni plan za prvomajske praznike so bile Kalanke v Franciji, kar je po spletu okolišèin propadlo, zato sva s Petrom odšla še malo v gore. Tokrat je bil cilj Kogel in nato še Skuta. Do Kogla sva kar pohitela, saj je pot že zelo domaèa. Zaèela sva po Tržiški smeri (VI+, 170m), ki ponuja luknjièasto plezanje v povpreèni skali (ki je mnogo boljša kot v Medvoški), premore pa tudi en super previs. Najini cilji v Skuti so se razlikovali, tokrat sem popustil jaz, torej sva šla v Smer pod Stolpom (VI-/V, IV, 370m). Spodnji del smeri je lep ter konkretno opremljen. Zgoraj pa malo manj lep del preko trojk in štiric.
Po sobotni pavzi sem se z Gregom Miklièem, Špelo Dežman in Peterom Juvanom odpravili v Rušico. Po prijetnem dostopu sva se z Gregom zapodila v Smer za Prijateljce (VIII+/VII-,VI, 250m). Plezarija je hudo dobra, skala odlièna, konfiguracija stene je tudi pokonci. V najtežjem cugu sem sicer zabingljal na štriku, vendar celotnega vtisa smeri to ni pretirano pokvarilo. Ker oèitno že dolgo nisem nièesar zgubil, je prišel davek in reversino je letel preko stene. Na sestopu nas je malce oprala spomladanska ploha.
Da ne pozabimo èisto na športnoplezalno formo sem poskrbel z obiskom Istre v torek in sredo (1. ter 2. maj). Bilo nas je osem (Grega, Peter, Maja, Mojca, Tina, Bekeš ter psica Šema). Plezali smo v Limskem kanalu. Sonce je pripekalo, prevelike gužve ni bilo, postelja z razgledom na kanal in polno luno je bila odlièna. Na flash sem splezal 7a+, dve 7a, ter še nekaj lažjih smeri.
Fotografskega materiala ni prav veliko, ker sem oèitno prelen, da bi sabo nosil fotoaparat.
|
 |
|
Kljuèni raztežaj smeri Modri Lišaj
|
