26.02.2006 - tonelesar

V soboto je zopet padlo nekaj mane z neba, verjetno kazen božja za tiste, ki so se te bele hrane že dodobra nasitili in jo njevoljno odmetavajo z svojih dvoriš? in štirikolesnikov in seveda vseh nas, ki nam vendarle pomeni tisto pravo hrano za dušo.



Nedelja se je za?ela z kopico oblakov in megle, ki je marsikoga potegnila v podaljšano jutranje gretje madracev in povštrov, ali pa v vremensko pogojene težave.



S Stenom sva se odlo?ila za že kar standardno turnosmu?arsko turo na Notranjsko. Tisti, ki se je ubadal z poimenovanjem tega Notranjskega vršaca je nedvomno zadel pti?a v letu v desno oko: »Snežnik naj bo!«



Od grada Snežnik do za?etka ture v Leskovi dolini je 15 do 20 minut vožnje po navadno pluženi gozdni cesti. Do vrha Snežnika pa je pozimi še 3 ure hoje, ?e ti orientacija ne dela težav.



Ni? lepšega ni kot delati stopinje v ?isti nedotaknjeni belini. Lepota zasneženih dreves in mir pa se te vsekakor dotaknejo in te ne pustijo hladnega. Sneg in mo?en veter je naredil številne nenavadne podobe, iz dreves zavitih v snežne plaš?e, drevesa pa se ti klanjajo zaradi teže snega. Letos je snega res ogromno rušja se sploh ne vidi, med nizkimi drevesi bukve tik pred gozdni mejo pa se sprehajaš v krošnjah dreves. Skale dajejo podobo snežnih skulptur.



Ko?a na vrhu je postala leden dvorec nad oblaki, bivak pa, ko izstopiš iz njega pravi Elevater to Heaven.



Za vse ki ste imeli v nedeljo vremensko pogojene težave pa prilagam slike.



Tone