Kulturni praznik in ledna poezija
22.02.2006 - tonelesar
Zeleni vir in Gašparci (8. 2. 2006)
Ko brez miru okrog divjam prjatli vprašajo me, kam - gremo plezat…?!
Kon?no spet en praznik sredi tedna, zahvala seveda našemu pesniku Prešernu, naj živi kultura, plezalna seveda in ker je že kulturni praznik smo se Mitja, Sten, Dave in Tone odpravili na Hrvaško v sotesko Zeleni vir in Gašparce ob Kolpi odkrivat ledeno poezijo.
Prvo na kar naletimo ko zapustimo Slovenijo sta dva hrvaška modrijana z liziko. In kot da ni že dovolj TV milijonarjev in drugih podobnih posiljevanj z raznimi kvizi… Pravi da smo 3 put u prekršaju , in ker je voditelj dobre volje možemo da biramo: odgovor a) 300 kuna, b) 500 kuna in c)1300 kuna. Pojavi se nam problem, ker s seboj nimamo nobene kune. Veš?i voditelj ponudi dva zasilna izhoda: a) sodnik za prekrške, ali b) brez izpita in prometne, do najbližje gostilne zamenjat tolarje v kune. S pomo?jo zasilnega izhoda b), smo seveda izbrali odgovor a). Ja, ja nalepka SLO. Pa si dobil kune - razlika med mi ti se kunemo in kovnemo pa je zgolj naklju?na.
Pa pustimo še en bedn kviz in lokalne zvezde!!! Gremo rajši prebijat led…
Po držanju za sedeže in iskanju bremze smo se pripeljali v sotesko Zelen vir.
Ne zgleda ni? posebnega, po par korakih pa se pokaže elektrarna, v ozadju pa en, dva, tri, štiri,…ledni slapovi, se ti kar filmi rolajo. Pa ne tisti o Jamesu bondu, ?eprav je ambient primeren za kakšen njegov sprehod. Strahospoštovanje bi bila prava beseda, ko stojiš pred tremi velikimi ledenimi gmotami, se ti kar malo kolena zamajejo. Zaradi pomanjkanja svedrov smo se po rahlem obotavljanju pognala v slap Dave in jaz. Mitja in Sten pa sta pikala po manjših kaskadah. Odlo?ila sva se za slap Rumeno nezaupanje težavnostna ocena Wi 5, dolžina 120m. ?e ne maraš gledat padanja sve? in kotale?ih kock ledu je priporo?ljivo da za?neš zjutraj. Nasploh se razmere v zelen viru lahko spreminjajo iz ure v uro. Led je bil lepo mehek, le malo sem moral ?uvat glavo pred sve?ami, ki jih je prožil Dave. Plezam prvi cug:, »pa imam mokre gate«, so bile prve besed, ki sem jih rekel, ne to mokrenje ni bil odraz strahu, samo po štriku je tekla voda na pas, pa po nogi v ?evelj. Kon?no se ne bom pritoževal nad mokrimi rokavicami in nohtanju prstov. ?eprav je prav neprijetno, ?e se ti tam spodaj kaj kr?i. Sestop je levo od slapu – delno abzajl, da se tudi brez. Pod slapom stisk roke pa nasmeh do ušes…
Po bondovsko, bi šli lahko na dve vodki z martinijam pa preganjat babnce…, namesto tega pa so nas je besede »še plezat« in »je varianta« pripeljele v vas Gašparci. Pet minut hoje nas je spet pripeljalo na led. Ob 16 uri sva se zapodila v nov še ne preplezan slap. Mitja je zaposlil moj fotoaparat. Sten pa je malo posoliral. Slapu kar ni bilo konca, bližujo?a nao? pa ne naš zaveznik. Slap je 15m levo od slapu Petr klepec. Sestavljajo ga dve vertikale, vstopna in na za?etku druzga cuga, vmes so kaskade. Zaradi no?i nisva iskala sestopa in sva 3x abzajlala. Pri zadnjem spustu zaslišva zaskrbljene klice Mitje in Stena nekje na pol poti do avta. Dol sva prišla ob 18.00. Slap je dolg 200m ocene Wi 4+. Slap sva poimenovala «Hrvaška gostoljubnost«, Navkljub lokalnim zvezdam, pa ?lovek po preplezanem slapu ne premore kan?ka rasizma in kakršnih koli slabih misli, meje in omejenost pa se podrejo.
Glej slike!
Tone
Ko brez miru okrog divjam prjatli vprašajo me, kam - gremo plezat…?!
Kon?no spet en praznik sredi tedna, zahvala seveda našemu pesniku Prešernu, naj živi kultura, plezalna seveda in ker je že kulturni praznik smo se Mitja, Sten, Dave in Tone odpravili na Hrvaško v sotesko Zeleni vir in Gašparce ob Kolpi odkrivat ledeno poezijo.
Prvo na kar naletimo ko zapustimo Slovenijo sta dva hrvaška modrijana z liziko. In kot da ni že dovolj TV milijonarjev in drugih podobnih posiljevanj z raznimi kvizi… Pravi da smo 3 put u prekršaju , in ker je voditelj dobre volje možemo da biramo: odgovor a) 300 kuna, b) 500 kuna in c)1300 kuna. Pojavi se nam problem, ker s seboj nimamo nobene kune. Veš?i voditelj ponudi dva zasilna izhoda: a) sodnik za prekrške, ali b) brez izpita in prometne, do najbližje gostilne zamenjat tolarje v kune. S pomo?jo zasilnega izhoda b), smo seveda izbrali odgovor a). Ja, ja nalepka SLO. Pa si dobil kune - razlika med mi ti se kunemo in kovnemo pa je zgolj naklju?na.
Pa pustimo še en bedn kviz in lokalne zvezde!!! Gremo rajši prebijat led…
Po držanju za sedeže in iskanju bremze smo se pripeljali v sotesko Zelen vir.
Ne zgleda ni? posebnega, po par korakih pa se pokaže elektrarna, v ozadju pa en, dva, tri, štiri,…ledni slapovi, se ti kar filmi rolajo. Pa ne tisti o Jamesu bondu, ?eprav je ambient primeren za kakšen njegov sprehod. Strahospoštovanje bi bila prava beseda, ko stojiš pred tremi velikimi ledenimi gmotami, se ti kar malo kolena zamajejo. Zaradi pomanjkanja svedrov smo se po rahlem obotavljanju pognala v slap Dave in jaz. Mitja in Sten pa sta pikala po manjših kaskadah. Odlo?ila sva se za slap Rumeno nezaupanje težavnostna ocena Wi 5, dolžina 120m. ?e ne maraš gledat padanja sve? in kotale?ih kock ledu je priporo?ljivo da za?neš zjutraj. Nasploh se razmere v zelen viru lahko spreminjajo iz ure v uro. Led je bil lepo mehek, le malo sem moral ?uvat glavo pred sve?ami, ki jih je prožil Dave. Plezam prvi cug:, »pa imam mokre gate«, so bile prve besed, ki sem jih rekel, ne to mokrenje ni bil odraz strahu, samo po štriku je tekla voda na pas, pa po nogi v ?evelj. Kon?no se ne bom pritoževal nad mokrimi rokavicami in nohtanju prstov. ?eprav je prav neprijetno, ?e se ti tam spodaj kaj kr?i. Sestop je levo od slapu – delno abzajl, da se tudi brez. Pod slapom stisk roke pa nasmeh do ušes…
Po bondovsko, bi šli lahko na dve vodki z martinijam pa preganjat babnce…, namesto tega pa so nas je besede »še plezat« in »je varianta« pripeljele v vas Gašparci. Pet minut hoje nas je spet pripeljalo na led. Ob 16 uri sva se zapodila v nov še ne preplezan slap. Mitja je zaposlil moj fotoaparat. Sten pa je malo posoliral. Slapu kar ni bilo konca, bližujo?a nao? pa ne naš zaveznik. Slap je 15m levo od slapu Petr klepec. Sestavljajo ga dve vertikale, vstopna in na za?etku druzga cuga, vmes so kaskade. Zaradi no?i nisva iskala sestopa in sva 3x abzajlala. Pri zadnjem spustu zaslišva zaskrbljene klice Mitje in Stena nekje na pol poti do avta. Dol sva prišla ob 18.00. Slap je dolg 200m ocene Wi 4+. Slap sva poimenovala «Hrvaška gostoljubnost«, Navkljub lokalnim zvezdam, pa ?lovek po preplezanem slapu ne premore kan?ka rasizma in kakršnih koli slabih misli, meje in omejenost pa se podrejo.
Glej slike!
Tone